-
1 rot
[rot] 1. past tense, past participle - rotted; verb(to make or become bad or decayed: The fruit is rotting on the ground; Water rots wood.) gniti; povzročati gnitje2. noun1) (decay: The floorboards are affected by rot.) gnitje2) (nonsense: Don't talk rot!) traparija•- rotten- rottenness
- rotter* * *I [rɔt]noungnitje, gniloba, gnilost, nekaj gnilega; trohnenje, razpadanje; sport nepričakovana vrsta neuspehov; slang neumnost, nesmisel, bedarija, traparija, bedastoča; neprijetnost, nevšečnost; metljavost (ovac)rot! slang bedastoča! neumnost!what tommy rot! — je pa to traparija!dry rot — trohnenje (dreves, lesa)you are talking rot — neumnosti kvasiš, trapariš, bedasto govorišwhat rot the train is so early! — kako neprijetno, da vlak odhaja tako zgodaj!II [rɔt]intransitive verb (z)gniti, trohneti, razpadati, pokvariti se, usmraditi se, figuratively (moralno) propadati; govoriti neumnosti, neumne kvasiti; geology prepereti, sprhneti; transitive verb povzročiti, da kaj gnije; povzročiti gnitje, trohnjenje; slang rogati se (komu), zasmehovati, drážiti, ironično govoritito rot in gaol — gniti, trohneti, propadati v ječito rot about slang zapravljati čas v lenobi in norostihto rot off, to rot away — izginiti zaradi gnitja, zgniti -
2 rubbish
1) (waste material; things that have been or are to be thrown away: Our rubbish is taken away twice a week; ( also adjective) a rubbish bin/bag.) odpadki2) (nonsense: Don't talk rubbish!) neumnost* * *[rʌbiš]1.nounodpadki, izmeček; colloquially malovredno, škartno blago, plaža; colloquially figuratively nesmisel, neumnost, bedastoča; (rudarstvo) jalovinawhat rubbish are you talking? — kakšne neumnosti pa govoriš?no rubbish may be dumped here — odlaganje odpadkov (smeti) tu prepovedano!;2.interjectionneumnost!, nesmisel! -
3 absurdity
( plural absurdities) noun neumnost* * *[əbsɜ:diti]nounnesmiselnost, neumnost, smešnost, neslanost -
4 fudge
(a type of soft, sugary sweet: chocolate fudge; Would you like a piece of fudge?) fondan (bonboni)* * *I [fʌdž]nounneumnost, nesmisel, izmišljotina; prazno govorjenje; šušmarstvo, krparija; American vrsta mehkih karamel; najnovejše poročilo v časopisuII [fʌdž]interjectionneumnost!, nesmisel!III [fʌdž]transitive verb & intransitive verb(za)krpati, zmašiti; ponarejati; izmišljati si; slabo se končati -
5 idea
1) (opinion; belief: I have an idea that it won't work.) mnenje2) (a plan: I've an idea for solving this problem.) ideja, načrt3) (mental picture: This will give you an idea of what I mean.) predstava* * *[aidíə]nounideja, misel, duševna predstava, pojem; zamisel, zasnova, načrt; smoter, namen; mnenje; music tema; philosophy prapodobathe Idea — absolutna ideja, absolutnostin idea — v duhu, v mislihthe idea of such a thing! — ali the (very) idea! — ali what an idea! — pomisli, kaj takega!, kakšna neumnost!what's the (big) idea? — kaj naj to pomeni?, kakšna neumnost je spet to?it is my idea that — moje mnenje je, dathat's the idea! — tako je!, za to gre!to form an idea of — ustvariti si mnenje o, predstavljati si kaj -
6 silliness
-
7 stupidity
noun neumnost* * *[stju:píditi]nounneumnost, omejenost, topoglavost, otopelost; neumna ideja (dejanje); norost; bedarija -
8 all
[o:l] 1. adjective, pronoun1) (the whole (of): He ate all the cake; He has spent all of his money.) ves2) (every one (of a group) when taken together: They were all present; All men are equal.) vsi2. adverb1) (entirely: all alone; dressed all in white.) čisto, popolnoma2) ((with the) much; even: Your low pay is all the more reason to find a new job; I feel all the better for a shower.) (toliko) bolj•- all-out
- all-round
- all-rounder
- all-terrain vehicle
- all along
- all at once
- all in
- all in all
- all over
- all right
- in all* * *I [ɔ:l]adjectivecel, ves, celotenall very cushy — udoben, prijetento be on all fours with s.o. — povsem se s kom strinjatiII [ɔ:l]adverbpopolnoma, čisto, docela, povsemall abroad — daleč razširjen, na širokoall along — nenehno, ves časall along of — zaradi, spričoall anyhow — nemarno, površnoall at once — nenadoma, nepričakovanoall right — v redu, dobro, prav, strinjam seall round — vse naokrog; figuratively vseall of a sudden — nenadoma, nepričakovanoIII [ɔ:l]nounvsi, vse, celotaabove all — predvsem, v prvi vrstiafter all — končno, navsezadnjeall along of — zaradi, spričobefore all — predvsem, v prvi vrstiall but — skoraj, domalafirst of all — v prvi vrsti, predvsemall the go — trenutno zelo priljubljen, modenfor good and all — končnoveljavno, za vselejall in — ves izmučen, utrujennot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")all one — vseeno, enako; istoall over o.s. — domišljav; ves srečenall over the shop — v neredu, razmetanoto be struck ( —ali knocked) all on a heap — biti zelo presenečen, prepadenall talk and no cider — prazne marnje, besedičenje, čenčeall's well that ends well — konec dober, vse dobrowhen all is done — končno, na koncu koncev -
9 apple-sauce
[aeplsɔ:s]nounjabolčna omaka, čežanafiguratively neodkrito laskanje; interjection slang apple-sauce! — neumnost! -
10 arrant
[aerənt]adjective ( arrantly adverb)obsolete potepuški; prekanjen, zvit; hudoben, brezbožen; skrajen -
11 asininity
[əsiníniti]nountopoglavost, neumnost -
12 bah
[ba:]interjectionneumnost!, beži beži! -
13 balderdash
[bɔ:ldədæš]nounobsolete godlja; neumnost, čenče, nesmisel, bedarije -
14 ballock
[baelək]nounAustralian vulgar jajce, modo; plural neumnost, traparija -
15 bilge
I [bildž]nounnautical najširši del (dno) ladje ali soda; kaluža; krivina; figuratively colloquially neumnost, malenkostII [bildž]transitive verb & intransitive verbprebiti dno; puščati, teči, curljati; napenjati se -
16 boloney
[bəlóuni]nounAmerican slang prazne marnje; neumnost -
17 bosh
[bɔš]1.nounslangneumnost, norost;2.interjection slangneumnosti!, traparije!;3.transitive verb slangnorčevati se (iz koga) -
18 brainlessness
[bréinlisnis]nounnepremišljenost, neumnost -
19 brutishness
[brú:tišnis]nounsurovost, okrutnost; neomikanost; neumnost; poltenost -
20 clotted
[klɔtid]adjectivestrjen, zasirjen
См. также в других словарях:
neúmnost — i ž (ú) 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ábota — e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ábotnost — i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blêkniti — em in blékniti em dov. (é ȇ; ẹ ẹ̑) slabš. 1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne; blekniti neumnost; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal 2. reči, povedati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
borníranost — i ž (ȋ) knjiž., nav. slabš. omejenost, neumnost: v svoji borniranosti ne more razumeti tega; kulturna borniranost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
butálski — a o prid. (ȃ) ekspr. značilen za butalce: ima butalske navade / butalska neumnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúg — a tudi á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
flávza — e ž (ȃ) nav. mn., pog., slabš. neumnost, čenča: izmišljevati si flavze / stare flavze … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ga — rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
génij — a m (ẹ) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
